Potepanja

Počitnice na otoku Vrgada

Večna dilema

Letos januarja sva se začela z možem spraševati kam na dopust. Najini kriteriji so kar zahtevni, saj si želimo na počitnicah mir, mir in še enkrat mir. Ne želimo se prilagajati hotelskemu urniku, zato si raje kuhamo sami, torej iščemo apartma. Apartma mora biti ob vodi, obvezno imeti klimo, biti mora čist, lepo opremljen, saj smo radi “na kamot”.  😉 Kljub temu pa smo radi malo pustolovski. 

Prečesala sva cel internet, vsi, ki so ustrezali najinim kriterijem so bili že zasedeni. Bila sva že kar malce obupana, nato pa se spomnim našega izleta s čolnom izpred dveh let na otok Vrgada. 

To je to – otok Vrgada

Slikovit otoček poraščen z borovci, vasico z 200 prebivalci in staro dalmatinsko arhitekturo, pozabiti ne smem peščene plaže, ki je raj za otroke! To je to! Pogooglam in najdem apartmaje Jurišić! Sanjsko! Pokličem in rezerviram zadnjih deset prostih dni, ki so na voljo ravno v željenem terminu. Sreča je bil tokrat na naši strani.

Otok Vrgada

Pa smo le dočakali

Kot bi mignil so se pričele počitnice in Julij je bil tukaj! Končno je nastopil naš dolgo pričakovani dopust.

Punci sta bili tako nestrpni, da sva ju komaj mirila zadnji dan pred odhodom. Ker na otok ne moreš z avtomobilom smo omejili našo prtljago na tri kovčke, nahrbtnik in dva majhna nahrbtnika za igračke in stvari ki sta jih punci “nujno” potrebovali (celih deset dni se ju nista niti dotaknili).  😉

Ob štirih zjutraj smo odšli  na pot, peljali smo se na mejni prehod Vinica in se tako izognili velikim gužvam skozi Zagreb. Ponosni in zadovoljni, ker smo se tako pametno odločili, smo doživeli velik šok, ko je pred tunelom Sveti Rok pred nami nastala 25km kolona. Sama sreča, da je moj iznajdljivi soprog zadnjo sekundo zavil na staro cesto skozi Gospić, kjer je bila prav tako velika gužva ampak vsaj premikali smo se. 

Punci sta bili zelo pridni, vendar pa sta postajali netrpni saj se je pot reeees vlekla, meni in možu so začeli popuščati živci, ker sva hotela priti čimprej v Pakoštane saj od tam vozi ladjica na Vrgado, ki pelje ob 12.00 naslednja pa komaj 15.30 in si res nisva želela zamuditi. V avtu je bila atmosfera vedno bolj napeta, zato smo se malo pred Zadrom kljub zamujanju odločili ustaviti in malce prezračiti, rekli smo si, kar bo pa bo, saj smo na dopustu. In res, takoj se je vse obrnilo na bolje, na parking v Pakoštane smo prispeli ob 11.45, torej smo imeli samo petnajst minut do odhoda naše ladjice. Odreagirali smo kot najbolj usklajen team, mož je tekel plačat parkirnino, jaz in punci pa smo pripravile prtljago, potem pa v dir skozi Pakoštane. 🙂 Uspelo nam je! Ko smo prihiteli na pomol je naša ladjica Vrgadinka ravno pristajala. Kakšno veselje! Na stari ribiški ladji, predelani v potniško smo se končno malce odpočili in ohladili, saj nas je morski vetrič prijetno božal po potnih čelih in hladil zadihana pljuča. Vožnja je trajala malo več kot 20 min. Prispeli smo! 

Pomol in v daljavi ladjica Vrgadinka
Vasica na otoku Vrgada

Končno počitnice

Že takoj ko smo stopili na kopno smo začeli uživati, saj ti pogled res vzame sapo. Ker na otoku ni avtomobilov so glavna prevozna sredstva samokolnica, golf avtomobilček, moped ali pa motokultivator. S slednjim sta nas pričakala Brane in Igor(oče in sin), ki sta lastnika apartmaja in nam prijazno pomagala pri prevozu prtljage. Brane je odpeljal kovčke, nas pa je Igor pospremil in nam povedal par zanimivosti o otoku in prijazno odgovarjal na vsa naša vprašanja. Par minutk hoje in prispeli smo. Zunanjost apartmaja in okolica sta nas navdušila, še bolj pa dejstvo, da tako ustrežljivih jn prijaznih gostiteljev še nismo spoznali. Rada in Nina(mama in hči) sta nam ta čas dokler smo mi hodili, odnesli prtljago v apartma in pripravili pijačo dobrodošlice. Igor nas je pospremil v apartma, ki nas ni pustil ravnodušne. Velik, svetel, kuhinja super opremljena, dve spalnici, dnevna z velikim tv-jem, ter dve terasi in balkon, vsi z razgledom na turkizno modro morje! Naporna pot je bila v trenutku pozabljena!

Izkoristili smo vsak trenutek

Punci sta se zvalili na kavč, midva pa sva razpakirala in pripravila hitro paštico za kosilo. Po njem pa je seveda bilo nujno čimprej na plažo. Lahko bi se kopali na pomolu takoj pod apartmajem, vendar sta si punci želeli tako dolgo pričakovane mivke. Cela Vrgada je poraščena z borovci, zato je omamen vonj prisoten povsod, vendar pa pot, ki vodi na plažo skozi gozd zmaga. Cel dan bi lahko ostala tam in dihala ta zdravilen vonj. Noro! Sredi gozda rastejo kaktusi, kot da si na drugem kontinentu. Pot nas je pripeljala do stopnic, ki so kar vratolomne dokler se jih ne navadiš. Plaža je prekrita z mivko, raj za otroke… punci nista vedeli kaj naj naredita najprej, peščeni grad ali skočita v vodo. Midva pa sva se najprej vsedla in samo uživala, saj je res prekrasno, sanjsko! Možek je rekel:”več pa ni”. 😀 Še posebej zato, ker je na koncu plaže zagledal coctail bar Hakuna Matata, kjer smo si večkrat privoščili kaj osvežilnega. 

Zaplavam, voda je čista, topla…popolno!

Uživali smo deset prekratkih dni. Raziskali smo celo vasico, odšli na vrh hriba kjer še zdaj stoji staro zbirališče deževnice, ki so ga uporabljali še par let nazaj, dokler niso dobili vodovoda. Spremljala sta nas mačkon in petelin, vse je tako naravno, sproščeno, ljudje topli in prijazni. Lastnica Rada nam je skuhala brodet iz Ugorja, ki ga je Brane prejšnjo noč ulovil. Za večerjo smo dobili sveže pečene sardine, pomagali so nam pri peki v kaminu, skupaj smo pili kavo in kramljali kot stari prijatelji. Zahvalili smo se jim s sveže pečenim kruhom, ki sem ga spekla.

Na dopustu sem pekla kruh

Verjetno se vas je veliko vprašalo, tale pa ni čisto pri pameti, da še na dopustu kruh peče. Vam povem zakaj? Na otoku je ena sama trgovina z osnovnimi življenskimi potrebščinami, za lažjo predstavo, kot, da je ostala v letu 1980 😉 Kruh so v trgovini dobili komaj ob devetih zjutraj, mi pa smo takrat že bili na plaži, ko smo se vrnili pa ga ponavadi ni bilo več. Zato smo ga lepo spekli sami, v času ko je sonce premočno, pojedli kosilo in se nadremuckali. Tako smo odšli nazaj na plažo po peti uri in ostali tam do “treh prstov do teme” , tisti, ki ste gledali risanko Krudovi veste o čem govorim 😉 Ker smo bili dop. zgodni in pop. pozni, smo bili na plaži skoraj sami, saj so celinski turisti, ki prihajajo samo za par uric, prišli ravno takrat, ko smo bili v apartmaju. Zvečer nismo potrebovali televizije, saj se je na morju vedno kaj dogajalo, gledali smo zvezde, se pogovarjali, škržati pa so poskrbeli za glasbeno podlago. Najini punci sta uživali, igrač, ki sta jih prinesli se nista dotaknili, dovolj sta bila vedro in lopatka, ter školjke in materiali, ki sta jih nabrali zunaj. Midva pa sva se odpočila od zunanjega sveta in potrdila, da si ne greva na živce, tudi, če sva deset dni skupaj skoraj 24 ur na dan. Jap, drugo leto gremo spet! Datum že rezerviran in to za 14 dni 😀

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja